Novice

Kaj lahko naredim sam/-a?

Ponedeljek, 19.09.2011, 13:01

Čeprav se mogoče zdi, da je v današnjih časih pravi čudež najti zaposlitev, še posebej, če je iskalec mlad posameznik, je veliko dejavnikov, ki pripeljejo do dejanske zaposlitve odvisnih prav od nas samih. Priporočljivo je, da ima vsak od nas vseskozi pripravljen življenjepis (najpogostejši je v Europass obliki), ki ga sproti polni z izkušnjami in kompetencami, ki jih pridobi bodisi z delom preko študentskega servisa ali pa prostovoljnim delom v mladinskih, nevladnih ali humanitarnih organizacijah. Ko pa se lotimo pošiljanja prijav na razpise ali prošnje za zaposlitev, pa poskusimo v svojem življenjepisu izpostaviti tiste izkušnje, sposobnosti in vrline, za katere menimo, da nam bodo pomenile prednost pri posameznih delodajalcih. Pri pisanju vedno pazimo na jezik in ne pozabimo na spremni dopis ali spoštljivo uvodno e-sporočilo, če svoj življenjepis pošiljamo po e-pošti. Tudi če ni zahtevano, poskusimo ob življenjepisu napisati tudi motivacijsko pismo, ki pa naj bo kratka predstavitev naših prednosti, še pomembneje pa je, da v motivacijskem pismu opišemo našo vizijo sodelovanja v kolektivu podjetja ali organizacije, kjer bi se radi zaposlili. Za to pa je priporočljivo preko dostopnih virov (spletna stran podjetja ali organizacije, članki in prispevki v medijih, letna poročila ipd.) kar se da dobro spoznati svojega potencialnega delodajalca.

V kolikor smo jih prepričali s svojim življenjepisom in vizijo naše vloge v organizaciji, nas bodo gotovo povabili na razgovor. Razgovori so lahko različni – nekateri so sproščeni, drugi pa zgledajo kot zaslišanja, pri nekaterih je dovolj s seboj prinesti primere svojega preteklega dela, pri drugih pa je potrebno opraviti tudi določene teste sposobnosti. Najboljši nasvet kako se spopasti z izzivom razgovora je, da smo na morebitna vprašanja dobro pripravljeni, da vedno govorimo resnico in, da smo iskreni. Kadroviki so ponavadi zelo spretni pri prepoznavanju ljudi po govorici telesa in ostalih fizičnih znakih, zato se nam neiskrenost nikoli ne izplača. Zapomniti si seveda velja tudi, da je prvi vtis zelo pomemben, zato poskrbimo, da na razgovor pridemo pravočasno ter, da smo spočiti in urejeni. Če smo se pri razgovoru zelo dobro odrezali, v službo nas pa vseeno niso sprejeli, se je verjetno to zgodilo zato, ker nismo ustrezali njihovi viziji človeka, ki je primeren za to delovno mesto. To še zdaleč ne pomeni da nismo sposobni, delavni in pripravljeni se učiti, še najmanj pa, da je potrebno obupati. Lahko da šele po desetem razgovoru najdemo organizacijo, ki bo želela za svojega sodelavca ravno nas, to pa pomeni, da bomo tudi mi bolj zadovoljni s svojo službo.

 

Vse bolj se kaže, da formalna izobrazba ni dovolj, da pridobimo tisto prednost pred vsemi ostalimi, ki se potegujejo za neko delovno mesto. Zato vse mlade vzpodbujamo, da že med časom študija delajo na tem, da bodo, ko pride čas iskanja zaposlitve, imeli kaj napisati v svoj življenjepis. Ogromno kompetenc si pridobimo s sodelovanjem pri lokalnem študentskem klubu ali mladinskem svetu, pri tabornikih, skavtih, kot prostovoljci v humanitarnih organizacijah, nenazadnje se lahko pridružimo tudi lokalnemu odboru enega od političnih podmladkov, katerega usmeritev nam je najbolj všeč. V vsakem lokalnem okolju pa tudi v krajih študija je ogromno priložnosti za sodelovanje in učenje, le pozorni moramo biti nanje. Sodelovanje v mladinskih organizacijah v večini primerov pomeni tudi, da je mogoče preko najrazličnejših seminarjev in usposabljanj svoje izkušnje pridobivati tudi v tujini, kar nam lahko odpre popolnoma nov svet. Zelo pomembno za nas pa je, da preprosto sodelujemo in tako pomagamo oblikovati svoje okolje v katerem živimo. To nam tudi omogoči, da spoznamo posameznike vseh generaciji, gradimo svojo socialno mrežo in pokažemo svoje sposobnosti ter zagnanost ljudem, ki bodo mogoče v prihodnje potrebovali ravno takšnega sodelavca kot smo mi. Pri iskanju zaposlitve tako vidimo, da je najpomembnejše, da ne čakamo, da nas od kod pokličejo in prosijo, če bi prišli v službo k njim. Najboljši nasvet za to je, da smo proaktivni, da se dodatno usposabljamo in izpopolnjujemo. Vložek v znanje ni nikoli zaman.

Sami opažamo, da je tistim, ki smo kakorkoli del katere od mladinskih organizacij pri nas, zaposlitev dostopnejša zaradi izkušenj in kompetenc, ki jih mladinsko delo prinaša. Zato priporočamo vsem, da poiščejo organizacijo, ki jim je po vsebini dela blizu (lahko tudi glede na smer študija) in se maksimalno angažirajo kot prostovoljci. To se je še vedno obrestovalo. 

 

avtorica: Sara Drašković, MSS


Nazaj na novice

Pišite nam

* Obvezen vnos.

** Za namene ozaveščenja o problematiki