Zaposlovanje

Področje zaposlovanja ima v polju mladinskih politik osrednjo vlogo, saj je ključno za uspešno osamosvajanje mladih. 

V 2010 je MSS sprejel programski dokument Zaposlovanje mladih, ki si ga lahko ogledate tu:



Mladi v obdobje odraslosti vstopajo s pridobivanjem kompetenc in razvijanjem osebnih okoliščin, ki jim omogočajo samostojno življenje in delovanje. Prvi korak na tej poti je zaključek šolanja v okviru formalnega izobraževalnega sistema; že drugi korak pa je socialno in ekonomsko osamosvajanje, ki ju prinaša zaposlitev. Zaradi oteženega prehoda v zaposlitev prihaja do ohromelosti pri osamosvajanju, kar drastično zaznamuje nadaljnje življenje posameznikov. Mladi brez (dostojnih) zaposlitev ne dosežejo finančne neodvisnosti, kar jim onemogoči ustrezno ureditev bivanjskih razmer. V nadaljevanju zato odlašajo tudi z ustvarjanjem lastne družine, obenem pa nimajo priložnosti vzpostavljanja in krepitve socialnih mrež in so posledično nagnjeni k večji socialni izključenosti. Dostop do zaposlitve je zato eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Zaposlovanje mladim omogoča razvoj v smeri osebnega dostojanstva, polnega doseganja avtonomije in uresničevanja življenjskih ciljev.

Pravica do dela je osnovna človekova pravica. Z delom se posameznik preživlja, uresničuje svoje potenciale, razvija svojo osebnost in družbeno odgovornost. Na drugi strani brezposelnost povzroča revščino in socialno izključenost, kar je nesprejemljivo z vidika človekovih pravic in osnovnih vrednot, torej ni v javnem interesu.

 Delovni potencial mladih je ob zaključku formalnega izobraževanja zelo visok in skupaj z veliko prilagodljivostjo, željo po delu in nadaljnjem učenju ter kreativnostjo in inovativnostjo tvori podlago za visoko učinkovitost pri delu. Ovire pri zaposlovanju mladih imajo zato mnogo dolgoročnih negativnih posledic za posameznike, družbo in državo:

  • Na prvem mestu je to izguba pomembnega delovnega potenciala, ki bi sicer v družbo lahko prinesel nove razvojne razsežnosti in tako prispeval h krepitvi splošne družbene blaginje.
  • To pomeni nadalje več izdatkov za državo v obliki socialnih transferjev ter veliko izgubo vložka države v izobraževanje.
  • Prav tako pa ovire v zaposlovanju mladih upočasnjujejo proces njihovega osamosvajanja in osebnostnega razvoja ter zavedanja o družbeni odgovornosti in pomenu aktivnega državljanstva, kar lahko ustvarja odtujenost in apatijo. Delo postane zanje zgolj vir preživetja, dodana vrednost pa se iz dneva v dan manjša. Poleg tega postanejo mladi ob dolgotrajni brezposelnosti stigmatizirani s strani družbe ter lahko izgubijo samozavest in zagon.




Pišite nam

* Obvezen vnos.

** Za namene ozaveščenja o problematiki